ČRNA – PTUJSKA GORA

Nekoč je živela slepa deklica. Bila je hči bogatih celjskih grofov, a tudi njihovo bogastvo ji ni prineslo vida. Molila je k Mariji, vneto in goreče, in ko so se ob priložnosti vozili po naših krajih, je v daljavi, na hribu, zagledala svetlobo. Marija ji je za pobožnost in vdanost podarila vid, njen oče pa je v zahvalo na hribu, kjer je njegova hči spregledala, dal sezidati cerkev.

Tako je po legendi nastala naša najlepša gotska lepotica, cerkev Marije zavetnice s plaščem na Ptujski Gori.

Leta 2010 smo praznovali 600 let nastanka same cerkve in ob tej priložnosti smo na krožišču, ki vodi do samega sakralnega spomenika, odkrili kip slepe deklice, ki naj bi botrovala samemu nastanku cerkve.

Kdo ve, če je legenda resnična, nekaj je zagotovo eno: izmed vseh podob, ki se za oltarjem stiskajo pod Marijinim plaščem, najdemo tudi Celjane pa tudi Bernarda Ptujskega, ki se je poročil s Celjanko. Našo slepo deklico? Kdo ve.

Mnogi znajo o Ptujski Gori pripovedovati številne zanimive zgodbe. Vsi pa bodo znali povedati, da je staro ime za Ptujsko Goro pravzaprav Črna gora. V času turških vpadov so le-ti prišli tudi do naše cerkve, v kateri so se stiskali prestrašeni domačini. Naenkrat pa je cerkev zagrnila strašna megla, v kateri so se Turki izgubili in nikoli osvojili naše znamenite cerkve.

Danes je Ptujska Gora moderno romarsko središče, ki ga vsako leto obišče veliko turistov. Mnogi izmed njih pod Marijinim plaščem iščejo uteho in tolažbo, številni se le stežka nagledajo lepote haloških pobočij, vsekakor pa je užitek ob pogledu na ravnico, ki se razprostira pod ptujskogorskim hribom, izjemen.