ob odprtju razstave Gregorja Samasturja, 7.2.2014, CID Ptuj
Življenje je čudež.
Ko se zgodi, se prične pisati neponovljiva zgodba,
zapisana v srcu in v spominih.
Včasih se čudež razblini in življenje se vrti le še
tam, v našem srcu in v naših spominih. Skozi široko odprte oči in skozi koprene
živi spomin, jasen, pogosto tako natančen, da opaziš še tako droben detajl,
poteze, ki jim prej nisi dajal posebnega pomena… Spomin, pomešan z žalostjo,
srečo, jezo, toplino, nemočjo in praznino ustvari srčne pokrajine, včasih
svetle in radostne, včasih turobne, da ti v oči prikličejo solze… Vsako
človeško srce je neskončno polje številnih svetov, mnogoterih pokrajin, ki jih
v nas vnesejo tisti, ki so nam ljubi, ki se nas dotaknejo. V našem svetu pustijo sledi, po katerih
hodimo sami, kajti stopati po poti, kjer je hodil tisti, ki smo ga imeli radi, je
kot bi vedno znova in znova podoživljali spomine, zapisane v srcu.
Stopiti v srčno pokrajino pomeni srečanje s čudežem,
pogosto s samim seboj. V srcu ni prostora za sprenevedanje, pohlep ali
sovraštvo, srce je prostor, ki v nas vzbuja le najlepše in najboljše. Mnogim, ki jih materialni svet zadovoljuje, je preiskovanje
srčnih pokrajin odvečno, tistim, ki sočloveka ne jemljejo samoumevno, se to zdi
potrebno. Človeka ne izoblikuje le sreča, ki se na obrazu zariše ob prejemanju,
še posebej ga zaznamuje sreča ob podarjanju – sebe, svojega znanja in čutenja.
Tudi v pokrajinah, kjer jasno ali skozi koprene, meglice uzremo znan obraz,
oči, ki se smejejo s posebnim žarom, oči, ki jih včasih prepozna le oče,
nasmeh, ki ga oče na sliki podari le sinu…
Vsak človek je zase svet, čuden, svetal in lep kot
zvezda na nebu, je pred leti dejal Tone
Pavček. Kot bi poznal našega dobrega prijatelja, Gregorja Samasturja,
našega gostitelja, člana Umetniškega društva Ustvarjalec Majšperk in avtorja
novonastalega opusa, ki bo z nocojšnjim odprtjem počastil sinov rojstni dan.
Skozi moje sanje, tako je Gregor zapisal ob 22
slikah, na njih pa pokrajina, ki jo avtor vidi v sanjah in je tesno povezana z
njima, z očetom in sinom.
Tenkočutno, pomešano s hrepenenjem, z nostalgijo, z
žalostjo, ki para srce in ponosom na skupno prehojeno pot, to so pokrajine, ki
se razraščajo v Gregorjevem srcu, v njegovim spominih, v njegovih sanjah. Hvala,
Gregor, da z nami deliš sebe.
Sem velika občudovalka Gregorjevih mojstrovin, vedno znova ganjena ob spoznanju, kako
veliko srce ima naš prijatelj.
Tudi zaradi tebe, Gregor, je naš svet bogatejši, poln milosti in miline, ki
je premoreš v izobilju. Zato ti, Gregor, hvala, da nas vedno znova povabiš v
svoj svet.
Želimo ti
veliko ustvarjalnih užitkov, želimo ti izjemno moč za spomine, želje,
pokrajine, kjer boš našel tisto, kar iščeš in po čemer hrepeniš.
